In se je začelo. Tisto, za kar delam in švicam in se potiskam do svojega limita celo pomlad, poletje in jesen. Vsi s kolesom prevoženi kilometri, vsi dvignjeni kilogrami, vse pretečene stopnice in poti. Tisto, za kar živim. Za adrenalinsko nabitih nekaj minut, ko se trudiš znova in znova dati od sebe vsak atom, da bi le čim hitreje prišel do cilja. ‘Vedno je nemogoče, dokler ni narejeno.’ sem nekje prebrala nedolgo nazaj. In to me motivira, saj vem, da smučam dobro, da sem sposobna narediti marsikaj. Prvi rezultati tega sicer ne kažejo, vendar se stvari obračajo v željeno stran. Sem točno tam, kjer mi je namenjeno biti. Če smo natančni, na poti v Val d’Isere .